Adventna Spodbuda

Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.

Tudi na sveti večer nas je zgodba upanja peljala v misijone. Barbara Čuk, ki deluje v Mehiki, je zapisala resnično zgodbo o hrepenenju po ljubezni, o dečku Tadeu, ki nam sporoča, da nam bližnji lahko pomagajo, da premagamo strah in znova zaupamo v dobro. 

Mlada Timotej in Jaka sta kot laiška misijonarja pomagala na vrhu Zemlje, na Arktiki. Za Zgodbo upanja iz misijonov sta napisala resnično zgodbo o Tashi, ki se je oddaljila od Boga in spoznala, da je naredila napako.

Življenje pred nas prinaša take in drugačne poti. V Zgodbi upanja smo slišali pripoved o Abrahamu, ki je prehodil pot od zapornika do salezijanca. Iz Etiopije je pisala misijonarka Polona Dominik.

Resnica, ki velja v vseh deželah sveta, pravi: otroci so znak upanja. Tak je tudi naslov zgodbe, ki jo je iz Rusije poslal misijonar p: Janez Sever. Spoznali smo dečka Kirila, ki je s svojo vero spreobrnil družino. 

Adventna zgodba upanja nas tokrat vodi v Rusijo. Misijonar p. Janez Sever je zapisal zgodbo dekleta, ki mu je z nasmehom polepšalo dan. Spoznajte posebnega otroka in skušajte tudi vi tolažiti z nasmehom in dobro voljo.

S. Vesna Hiti deluje v Burundiju, s. Anka Burger pa v Ruandi. Pripovedujeta o delu z otroki, ki nimajo le posebnih potreb, ampak tudi posebne darove in blagoslove. Spoznali smo šestletnega Bethela in sedemletno Alice.

Zgodba upanja nas popelje v Afriko. V Angoli deluje misijonarka s. Zvonka Mikec, ki nam bo povedala, kakšen čudež sta doživela revna brat in sestra, ki sta si želela v šolo. Prisluhnite resnici: s šolo se vse spremeni.

S. Marta Meško, ki deluje v Ukrajini, pripoveduje o deklici Darinki, ki je zaradi vojne vihre izgubila streho nad glavo. Zgodba upanja pripoveduje o dobrih ljudeh, ki so pomagali zgraditi nov dom in blažiti stisko. 

Že naslov zgodbe veliko pove: Zgledi vlečejo. Dokaz za to je deklica Tomiris, o kateri piše misijonar br. Miha Majetič, ki deluje v Kazahstanu. Prek slovenskih animatorjev na oratoriju, je spoznala Boga in začela novo življenje.

Br. Miha Majetič je misijonar, ki deluje v Kazahstanu. Piše o fantu, ki je spoznal Kristusa in bil zato preganjan. S strani svojih domačih, v tem našem času. V adventni spodbudi nam naroča: “Če te vprašajo, pogumno povej, zakaj si veren in koliko ti pomeni Bog.”

Zgodbo upanja iz misijonov bi lahko podnaslovili: kjer je volja, tam je pot. Lepa zgodba se je odvila v življenju mladega Rafaela, zapisala jo je s. Bogdana Kavčič, misijonarka v Burundiju.

Za zgodbo upanja je poskrbela s. Bogdana Kavčič, misijonarka v Burundiju. V tej afriški državi poznajo pregovor: “Bog ne daje tistemu, ki le sedi.” Zato: izkoristimo čas in dane možnosti za dobro. 

Misijonar p. Janez Mihelčič, ki deluje v Kirgiziji, je za Adventni koledar Misijonskega središča Slovenije poslal zgodbo o Božjih naključjih. Govori o dekletu, ki je spoznalo, da je tisto, kar razumemo kot “naključje” v resnici pogosto dokaz, da nas ima Bog rad.

Misijonski zgodbi upanja prihajata iz Bocvane in Indonezije. Prinašata spoznanje: če se boš trudil, bo Bog na tvojo pot poslal ljudi, ki ti bodo pomagali.

Nadškof p. Martin Kmetec je misijonar, ki deluje v Turčiji. V zgodbi upanja pripoveduje o dečku, ki je v Marijini hiši začutil nekaj posebnega. Ganjen nad bližino Jezusove matere, je spoznal, da preprosti “da” zadostuje za velike stvari.

S. Agata Kociper, misijonarka, ki deluje v Braziliji, piše o srečanju z zdravnico, ki se ji je z marljivostjo, odločnostjo in Božjo pomočjo, pa tudi z zavzetostjo misijonark uspelo dvigniti iz uboštva Amazonije.

Misijonarka s. Jožica Sterle piše o moči zaupanja v Marijo. O ukrajinskih sestricah, ki so si, polne zaupanja, nadele čudodelno svetinjo Brezmadežne.

Si predstavljate, kako hudo bi bilo, če bi dva dečka zasul tovor, težak skoraj tono? Groza. Na Madagaskarju se je zgodilo prav to. Fantiča pa … Prisluhnite zgodbi upanja in se priporočite sv. Krištofu za srečno pot.

Na Madagaskarju so poti blatne in dostikrat težko prevozne. Misijonar Janez Krmelj piše o nesreči, v kateri je tovornjak obstal na robu prepada. Izgledalo je, da bo zdrsnil v globino, da se bo zemlja pod njim udrla. Pa se je res? Je morda Bog posegel vmes in dokazal, da z njegovo pomočjo ni nič nemogoče?