Zakladi Nae Dediine

V kulturno bogato vasico Slap pri Vipavi smo pogledali in spoznali njene naravne ter kulturne znamenitosti. V bližini je tudi sedem slapov, ki so vasi dali ime. Znani so tudi po kulinariki in posebnostih ledenih jam, v katerih so nabirali led in ga prodajali. 

Mag. Lilijana Urlep, arhivistka v Nadškofijskem arhivu Maribor, bo opisala razstavo o drobcih iz zgodovine samostana Studenice, ki je na ogled v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični. 

Oživitev starih mestnih jeder je večplastni proces, ki združuje varstvo kulturne dediščine s sodobnimi urbanističnimi pristopi, kot so sodelovanje javnosti, mešana raba prostora. Ključni izzivi vključujejo boj proti izseljevanju v nakupovalna središča, prenovo degradiranih prostorov in vnovično funkcionalno preobrazbo. Zavod za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra je bil ustanovljen leta 1988. Leta 2016 se je Zavod preimenoval v Staroljubljanski zavod za kulturo. Pogovarjali smo se z Janom Kernom, direktorjem zavoda.  

Umetnostna zgodovinarka mag. Olga Paulič je med drugim raziskovala tudi simboliko cvetja. Zakaj nageljne povezujemo s trpljenjem in bolečino? Cvetje ni samo v okras, v cvetju je polno simbolike in sporočil. 

V času uprizoritev Škofjeloškega pasijona je v Sokolskem domu v Škofji Loki postavljena tudi filatelistična razstava iz obsežne zbirke dr. Janeza Cerkvenika. 

Helena Lesar z Zveze za tehnično kulturo Slovenije je opisala aktualnost tekmovanja o stročnicah. Mladi raziskovalci so primerjali rabo stročnic v preteklosti in iskali nove izzive v sodobni prehrani. 

S folklorno prireditvijo »Ples treh pr’tleh» že pišejo tradicijo. Ples je ena najstarejših oblik izražanja, ki skozi gibanje prenaša kulturno dediščino. Ob tretji izvedbi dogodka sta bila v gosteh plesalca Janez Ožura in Andrej Kunej. 

»Živa mesta» je projekt sodelovanja več ministrstev in organizacij, ki se nanaša na pobude za celovito prenovo, oživljanje in povečanje živahnosti mestnih središč zgodovinskih jeder. Pogovarjali smo se z dr. Barbaro Lampič. 

Z Ano Duša, pripovedovalko, dramaturginjo, pedagoginjo, smo govorili o dediščini pravljic in pripovedi, ki je pomembne del nesnovne kulturne dediščine. Tudi v vabilo na aktualni pripovedovalski festival. 

Etnolog dr. Niko Kuret in Peter Brelih sta leta 1956 rekonstruirala cerkljansko Laufarijo, ki je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Vid Prezelj je rokodelec, ki nadaljuje z dediščino izdelovanja značilnih likov oziroma larf. 

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.  

Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit. 

Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja. 

V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka. 

Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.