Slovencem Po Svetu

Spoznajte zgodovino in delovanje slovenskih kulturno prosvetnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Šentjanž v Rožu, SPD Srce Dobrla vas in SPD Edinost Škofiče, ki so jih  predstavili predsedniki Nadja Keutschnig, Gitti Neuwersch in Mitja Rovšek. Gre za posnetek z letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani, dogodek je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani, ki ga vodi Janez Stergar. 

Novi zagovornik Slovencev v madžarskem parlamentu je porabski Slovenec Karel Holec. Izvoljen je bil v okviru nedavnih  parlamentarnih volitev na Madžarskem, na položaju pa bo nasledil Eriko Köleš Kiss, ki je to funkcijo opravljala zadnjih 12 let. Po njegovih besedah je sodelovanje med obema krovnima organizacijama, narodnostnimi samoupravami in civilnimi organizacijami doslej dobro potekalo. Prizadeval si bo za enotnost, kar vidi kot ključni pogoj za uresničevanje skupnih ciljev. V ospredje mandata postavlja ohranitev slovenskega jezika in kulture, pri čemer posebno vlogo pripisuje izobraževalnim ustanovam. Opozoril je na nujnost stabilnega financiranja šol in vrtcev ter podčrtal večjo vlogo slovenskih asistentov. Prizadeval si bo tudi za izboljšanje cestne povezljivosti, komunalne opremljenosti in digitalne povezljivosti v Porabju, saj je to ključ za zadržanje mladih. Čeprav kot narodnostni predstavnik nima glasovalne pravice v parlamentu, vidi svojo vlogo v neposrednem komuniciranju z odločevalci - min

V več vaseh Nadiških dolin v Benečiji v Italiji bodo ob godu svetega Marka, ki bo to soboto, 25. aprila, potekale procesije. Te se vijejo ob poljih, čez travnike in skozi gozdove s prošnjo Bogu za dobro letino in varstvo pred naravnimi nesrečami in boleznimi. Med procesijo se pojejo litanije vseh svetnikov ali pa se moli rožni venec, na koncu je sveta maša v cerkvi. To soboto ob 8h se bo procesija začela v Tarčmunu, petnajst minut kasneje v vasi Matajur, nato še v Marseu, sledile bodo še druge vasi. Ena od prošenj je povezana tudi s obvarovanjem pred potresom. Letos mineva pol stoletja od katastrofalnega potresa, ki je maja in septembra leta 1976 prizadel Furlanijo. Da bi lepa tradicija Markovih procesih ne šla v pozabo, je združenje Blankin pred časom pripravilo dokumentarni film in knjižico Obredi, ki jih opravljajo v cerkvi Svetega Janeza Krstnika na Tarčmunu.

Na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu je v okviru pobude »Mladina proti pozabi« potekalo srečanje, namenjeno ohranjanju zgodovinskega spomina. Osrednja gostja je bila 90-letna Katja Sturm-Schnabl, ki je dijakom in dijakinjam pretresljivo opisala izkušnjo deportacije koroških Slovencev, ki jo je sama doživela leta 1942 kot otrok in travmatično izkušnjo iz taborišča. Njeno sestro Verico, ki je tam zbolela, je zdravnik umoril z injekcijo v srce v naročju mame. To je grozota, ki je ostala travma družine do danes. Organizatorka te pobude, ki že več let poteka na akademiji, je profesorica Mirjam Zwitter-Šlemic. Zgodovinski okvir obdobja pregona koroških Slovenk in Slovencev v dobi nacizma so pripravili  dijakinje in dijaki četrtega letnika pod mentorstvom profesorice Miriam Salbrechter. Prireditev je s slovenskimi pesmimi in ubranim solopetjem olepšala maturantka Victorija Micheuz. V drugem delu prireditve je pravice manjšin in razvoj le-teh po avstrijski državni pogodbi osvetlil odvetnik Rudi Vouk. V skl

Na Trbižu v Kanalski dolini v Italiji so pred dnevi ustanovili novo slovensko društvo, in sicer Amatersko športno društvo »Julijce«. Nastalo je na pobudo lokalne skupnosti in je namenjeno predvsem mladim, ki se bodo lahko ukvarjali s športom v slovenskem jeziku. Predvidevajo širok nabor športnih dejavnosti, trenutno je poseben poudarek pri namiznemu tenisu ter športnemu plezanju. Ustanovitev Amaterskega športnega društva »Julijce« predstavlja pomemben korak k razvoju športnih dejavnosti in utrjevanju slovenske skupnosti v Kanalski dolini, hkrati pa odpira nove priložnosti za povezovanje mladih in širše javnosti. Pozdravni nagovor je imel predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji ZSŠDI Ivan Peterlin ob prisotnosti predsednika Sveta slovenskih organizacij SSO Walterja Bandlja, ki je tudi pobudnik organizacije dogodka. Predsednica društva je postala Alessandra Ksenja Jelen.

V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev v Trstu bodo nocoj podelili 63. nagrado Vstajenje. Poseben odbor pri Slovenski prosveti v Trstu jo podeljuje zamejskim in zdomskim pisateljem, pesnikom in znanstvenikom, saj ustvarjajo v težjih razmerah kot v matični domovini. Podeljuje se v velikonočnem času, od tod njen naslov. Strokovna žirija v sestavi prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar in urednica Nadia Roncelli se je po poglobljenem in tehtnem razmisleku odločila, da letošnjo nagrado prejme revija Mladika, ki je začela izhajati leta 1957 v Trstu, torej obeležuje 70-letnico rednega izhajanja in je edina kulturna revija, ki še vedno izhaja med Slovenci v Italiji ter ohranja povezavo med tremi Slovenijami in ponuja pluralen in poglobljen pogled na izbrane teme. Ob izročitvi denarne nagrade Zadružne kraške banke Trst-Gorica bo še pogovor o aktualnosti Mladike danes, pri katerem bodo sodelovali: urednik revije Ivo Jevnikar, predsednica Slavističnega dr

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj - naši rojaki v Freyming-Merlebachu na vzhodu Francije, v slovenski župniji sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu v Kanadi in v Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju in v Beneluksu? Naši sogovorniki so bili: župnik in delegat Jože Kamin, župnik Drago Gačnik in župnik Gregor Šemrl. 

Slovenski pevski zbor Korotan iz Clevelanda, ki deluje že 75 let, bo imel to nedeljo svoj tradicionalni spomladanski koncert, in sicer v župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. V Slovenskem pastoralnem centru v Bruslju bo to nedeljo po sveti maši še koncert vokalne skupine VoxDiversa iz Slovenije. Gre za svežo in dinamično zasedbo, ki združuje sedem pevcev in šest pevk z izkušnjami in iskreno ljubeznijo do različnih glasbenih zvrsti, nam je povedal slovenski župnik v Beneluksu Gregor Šemrl. V farni cerkvi v Šentprimožu na avstrijskem Koroškem bo to nedeljo Sodaliteta podelila Slomškovo nagrado društvu IniciativAngola, ob tem bo pester glasbeni okvir slavilnega večera z Vokalno skupino Tambula, Cerkvenim zborom Šentprimož, Mladinskim zborom Danica in Glasbeno skupino ABEND. V Buenos Airesu, in sicer v Hladnikovem domu v Slovenski vasi, Našem domu San Justo in na Slovenski pristavi bodo ta konec tedna projekcije filma Eksodus 1945 - Naša kri, in sicer s podnapisi v španščini.

Petje v družini je že od nekdaj izredno pomembno pri ohranjanju in posredovanju slovenske kulture, pesmi in jezika na avstrijskem Koroškem. Ljudska pesem je bila do nedavnega pogosto živa v družini, ob delu in raznih običajih. Pri Krščanski kulturni zvezi menijo, da ni prav, da nanjo v času globalizacije pozabimo, zato so se odločili, da letos znova organizirajo priljubljeno prireditev in po 45-ih letih se Družinsko petje vrača na Radiše, kjer so družine leta 1981 prvič zapele. V sodelovanju s Slovenskim prosvetnim društvom Radiše vabijo v tamkajšnji v Kulturni dom na zadnjo aprilsko nedeljo. Nastopile bodo družine Smrtnik (Tanja in Marko), Wrulich, Lampichler/Tolmaier (Sandra in Marco), družina Zupan iz Slovenije, Niko in Simon Boštjančič in Skupina Sanje.

Zveza Slovencev na Madžarskem je ob 35-letnici delovanja izdala zbornik z naslovom Slovenski rod tu še živi. Urednik Franci Just je na predstavitvi v Monoštru dejal, da je bilo v preteklosti veliko razlogov za črnogledost, prisotne so bile napovedi o izumiranju porabskih Slovencev in njihovega jezika, a to se ni zgodilo. Z zbornikom so počastili tudi spomin na pokojne člane zveze; dolgoletnega predsednika Jožeta Hirnöka ter sekretarki Ireno Barber in Ireno Pavlič, ki so s predanim delom pomembno zaznamovali pot zveze. Zbornik, ki je bogato opremljen s številnimi fotografijami, med drugim prinaša še pregled življenja porabske slovenske skupnosti v obdobju od leta 1919 do 2025 ter osvetljuje ključne zgodovinske procese in prelomnice, tudi tiste po letu 1990. Zveza Slovencev na Madžarskem skrbi za delovanje društev in kulturnih skupin, ponaša se z založniško in likovno dejavnost, skrbi za mlade in ohranjanje ljudskega izročila ter je dejavna na področjih gospodarstva, športa in turizma.

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj potekal 69. redni občni zbor Zveze slovenske katoliške prosvete, ki bo tudi volilnega značaja. Izteka se namreč triletni mandat predsednika Miloša Čotarja ter upravnega odbora. Kot so sporočili iz organizacije, je to obdobje zaznamovalo več dogodkov, ki so presegli okvire njenega rednega programa. Med največjimi izzivi je bila priprava na Evropsko prestolnico kulture 2025, pri katerem je ZSKP sodelovala tako posredno kot neposredno. Bila je tudi del projekta »Singers’ Corners«. Pomemben organizacijski in vsebinski izziv je predstavljala tudi lanska osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom »Mestoma«, ki je utrdila vlogo Zveze kot pomembne povezovalke kulturnega prostora. Ob tem je ZSKP ves čas izvajala tudi svoje redne programe in pobude, ki ostajajo temelj njenega delovanja. Med njimi so revija pevskih zborov Cecilijanka, koncerta Primorska poje v Gorici in Štandrežu, niz veseloiger »Iskrivi smeh na ustih vseh«, kulturn

Odbor za Nagrado Nadja Maganja, ki ga sestavljajo predstavniki Društva slovenskih izobražencev, Slovenske zamejske skavtske organizacije, Skupnosti sv. Egidija iz Trsta ter Nadjine družine, bo nagrado za leto 2026 podelil učiteljici in vsestranski kulturni delavki Veri Poljšak. Izročitev nagrade bo nocoj ob 19. uri v društvenih prostorih SKD Barkovlje pri Trstu. Sodelovali bodo Maja Lapornik, Devan Jagodic, OPZ Glasbena Kambrca pod vodstvom Marilene Lo Pinto in ŽVS Adria pod vodstvom Tine Renar. Nagrada Nadja Maganja je priznanje, ki ga vsako leto podeljujejo v spomin na preminulo prof. Nadjo Maganjo Jevnikar. Priznanje je namenjeno ženski ali skupini žensk, ki jo odlikujejo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnica, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar.

Kako so se skozi post pripravljali na veliko noč, kako so obhajali cvetno nedeljo in veliki teden ter kako so praznovali nedeljo vseh nedelj naši rojaki v Sydneyju v Avstraliji, v Stuttgartu v Nemčiji in v Buenos Airesu v Argentini, so nam povedali slovenski duhovniki: frančiškan p. Darko Žnidaršič [0:57], dr. Zvone Štrubelj [14:34] in Robert Brest [34:11].  

Praznovanje Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, osrednje praznovanje vere med rojaki v Clevelandu je bilo čudovito, piše v biltenu župnije Marije Vnebovzete. Nekoliko ga je krojilo vreme, temperature so nihale, bilo je nekaj sonca, nekaj aprilskega deževja pa tudi snežink. Tako na cvetno nedeljo kot na veliko noč je v procesiji sodelovalo veliko ljudi v narodnih nošah. Odlično se je izkazal pevski zbor, pokazal je svojo prilagodljivost ob gostujočih organistih ob bolezni rednega organista Eda Ferrazzolija. Visoka je bila tudi udeležba pri blagoslovu velikonočnih jedi in pri bogoslužjih velikega tedna. Kot še piše v biltenu, so bili velikonočni prazniki povezani z življenjem, upanjem in lučjo. Imeli so srečo, da so na veliki petek in veliko soboto imeli električno energijo, medtem ko je večina soseščine bila brez nje. Torej je bilo tokrat v Clevelandu kar nekaj izzivov, a so vztrajali in zato so bila velikonočna praznovanja nepozabna in navdihujoča.

Rojaki v Buenos Airesu v Argentini so se zavzeto pripravljali na veliko noč. Slovenska duhovnika Franci Cukjati in Robert Brest sta obiskala tudi številne bolnike. Robert Brest je povedal, da so se starejši ob petju pesmi spomnili vseh kitic. Slovenci v Buenos Airesu obhajajo tudi veliko velikonočnih običajev, med temi je tudi priprava jedi za žegen in barvanje pirhov. 

Bogato, raznoliko in polno simbolike je bilo praznovanje velike noči med rojaki v nemškem Stuttgartu. V postu so pred vsako nedeljsko mašo premišljevali križev pot, na cvetno nedeljo so pripravili butaro velikanko in izpeljali procesijo, na veliki četrtek so imeli biblijsko večerjo, na veliki petek je bila slovenska župnija del posebne velikonočne poti po mestu, na veliko soboto in veliko noč pa je župnik dr. Zvone Štrubelj v več krajih imel blagoslove jedi. Pri maši na velikonočni ponedeljek so se spomnili pokojnega župnika Aleša Kalamarja in se Bogu zahvalili za vse dobro, ki ga je izkazoval slovenski verski skupnosti v Stuttgartu in okolici.

V slovenski župniji v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji so imeli  vse obrede velikega tedna, na veliko noč pa je župnika p. Darka Žnidaršiča čakala kar dolga pot. Zjutraj je bila v župnijski cerkvi sv. Rafaela vstajenjska maša s procesijo, opoldne je bila maša v hrvaški cerkvi v Wollongongu, zvečer pa še v Canberri. Povsod je bil po maši še blagoslov jedi. Na velikonočni ponedeljek je bila v Merrylandsu maša, po njej pa kosilo in pirhovanje. Pripravili so srečelov, darovi so namenjeni za obnovo kapelice na slovenskem delu pokopališča v Sydneyju.

V oddaji ste lahko slišali drugi del posnetka koncerta Koroška poje 2026, ki je potekal pod naslovom: Ko glas žensk postane zgodba. Koncert že od leta 1972 v Domu glasbe v Celovcu pripravlja Krščanska kulturna zveza. V oddaji smo predvajali zbore: Skupina Akzent, Komorni zbor Limbar, Moravče, Oktakord, Shifting Roots in Projektni zbor Mladina poje. Slišali smo tudi avdioposnetek pesnic, zborovodkinj, pevk, glasbenic o svojih čustvih, motivaciji in podpori,  ki jo čutijo. Do posnetka lahko pridete na tej povezavi.   

Zadnji predvelikonočni dogodek letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani bo potekal jutri ob 11h v dvorani Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici. Na vrsti bo literarno-glasbena matineja Na mladih svet stoji. Gostja bo koroška avtorica mag. Ana Grilc, igral bo kitarist Vitja Kovačević iz Maribora, moderatorka prireditve pa mag. Lidija Golc. Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani napoveduje tudi povelikonočni koncert. To bo medgeneracijski pevski koncert Trikrat tri SPD »Danica« iz Šentprimoža v Podjuni. Ob spremljavi 10-članskega Orffovega orkestra slovenske ljudske pesmi prepeva 40-članski zbor, združen iz najmlajših »Zvezdic«, Mešanega zbora »Danica« ter »Korenin Danice«. Koncert bo danes teden v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vstopnice je moč dobiti tudi pri blagajni te ustanove.

Tržaška založba Mladika, župnija sv. Jerneja apostola in Društvo Finžgarjev dom z Opčin pri Trstu pripravljajo krstno predstavitev pesniške zbirke Anite Bergnach z naslovom Spet si me ustvaril. Gre za četrto zbirko verske poezije pesnice in šolnice iz Beneške Slovenije, ki je prežeta z duhovnostjo in s premišljevanjem o Kristusovem trpljenju. Izšla je pri tržaški založbi Mladika. O njej bo po pozdravu openskega župnika Franca Šenka pogovor, ki ga bo vodila urednica knjige Erika Jazbar in pri katerem bodo sodelovali pesnica Anita Bergnach, avtor ilustracij arhitekt David Faganel in avtorja spremnih besed, časnikar Jure Banchig in župnik Jože Špeh. Predstavitev bo nocoj v župnijski cerkvi na Opčinah pri Trstu ob 19.30, torej po maši, ki se bo začela ob 19. uri. Anita Bergnach je svoje prve pesmi začela objavljati leta 2022 v beneškem kulturno-verskem listu Dom. Izdala je tri pesniške zbirke in sicer prvo leta 2024 pri Zadrugi Dom v Čedadu, drugo lani pri Založbi Ognjišče, tretjo pa prav tako lani, in sicer v it