Informações:
Sinopse
Podroje medicine je obirno, razvoj pa izredno hiter. Teko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja vasih e rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostine metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijazneje. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidneje domae strokovnjake z razlinih podroij, kjer poskuamo naim poslualcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko podroij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Episódios
-
Ključ do zdrave in dolge starosti je v imunskem sistemu
24/11/2022 Duração: 10minStaranje imunskega sistema - drugič Imunski sistem vznemirja in zanima zdravnike, znanstvenike in mislece že najmanj od leta štiristo trideset pred našim štetjem, ko je bila imunost prvič omenjena. Za prelomna odkritja na področju imunologije je bilo skupno podeljenih že enajst Nobelovih nagrad za fiziologijo ali medicino, vključno s prvo leta 1901, ki jo je prejel Emil von Behring za odkritje protistrupa oziroma antitoksina proti tetanusu. Kako bi s pomočjo imunskega sistema zaustavili čas in pridobili nekaj zdravih let življenja, pa je v središču zanimanja prof. dr. Primoža Rožmana z Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani. »Moja skupina že dalj časa preučuje, kako bi s presaditvijo mladih krvotvornih matičnih celic podaljšali zdravo obdobje starosti.« Več v oddaji Ultrazvok, ki jo pripravlja Iztok Konc. Foto: NationalCancerInstitute
-
Staranje imunskega sistema - prvič
17/11/2022 Duração: 12minDr. Primož Rožman: Postarajo se namreč matične celice, ki sicer generirajo armado celic tako prirojenega kot tudi pridobljenega imunskega sistema Izkušenega zdravnika in predavatelja Primoža Rožmana iz Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani smo vprašali, kako se stara človekov imunski sistem. Kako leta oslabijo našo obrambo in nas izpostavijo okužbam, srčno-žilnim in rakavim obolenjem ter avtoimunskim boleznim? Kdo bi si namreč mislil, da prav v študijah imunskega sistema morda tiči skrivnost dolgega in zdravega življenja? Prof. dr. Primož Rožman je gost medicinske oddaje in podkasta Ultrazvok. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Primož Rožman, ZTM Dr. Primož Rožman je o slabljenju imunskega sistema pri staranju govoril na posvetu o Vitalni dolgoživosti, ki ga je pripravilo Gerontološko društvo Slovenije. Ob tem so pri društvu izdali zbornik s povzetki vseh predavanj o različnih vidikih staranja. Gerontološko društvo Slovenije: https://www.gds.si/
-
Covid: Anketirani podpirajo (70%) prezračevanje, izolacijo in maske v zdravstvu ter domovih za starejše
10/11/2022 Duração: 10minPri starejših od petdeset let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem upanje, pri mlajših pa dvom Ko beseda nanese na trenutne ukrepe proti covidu, več kot sedemdeset odstotkov ljudi podpira zračenje prostorov, izolacijo ob okužbi in uporabo zaščitnih mask v zdravstvenih ustanovah. Bolj čustveni pa so odzivi na cepljenje. Na eni strani upanje in olajšanje, na drugi dvom in jeza. Kdo pa se je najmanj pripravljen cepiti? Odgovor na to in še druga vprašanja o vplivu pandemije na življenje prebivalk in prebivalcev Slovenije v tokratnem Ultrazvoku. Darja Pograjc in Iztok Konc z epidemiologinjo in specialistko javnega zdravja Ado Hočevar Grom (NIJZ) komentirata zadnje rezultate študije SI-PANDA. Foto: Prvi
-
Nov uspeh ljubljanskih kardiologov: bolnika dobro okrevata
03/11/2022 Duração: 09minHitra in manj invazivna zamenjava okvarjene mitralne srčne zaklopke Ljubljanska kardiologija ostaja med vodilnimi centri v regiji. To potrjuje tudi njihov najnovejši dosežek. Ljubljanski Univerzitetni klinični center se je namreč uvrstil med sto bolnišnic na svetu, v katerih okvarjeno srčno zaklopko zamenjajo skozi majhen rez na levi strani prsnega koša. V srcu imamo sicer štiri zaklopke. Zdravniki pa z novim posegom zamenjajo mitralno zaklopko, ki leži med levim preddvorom in levim prekatom. Zahteven poseg, ki manj poseže v telo, bodo v Ultrazvoku predstavili trije strokovnjaki: asist. dr. Nikola Lakič, prof. dr. Matjaž Bunc in srčna kirurginja Tadeja Kolar. Pripravlja Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana
-
Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji
27/10/2022 Duração: 11minPriznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sporočili, da se je v Sloveniji ena oseba z novim koronavirusom okužila že šestkrat, dve že petkrat, 174.000 prebivalk in prebivalcev pa več kot enkrat. Zato smo prof. dr. Alojzu Ihanu z Medicinske fakultete v Ljubljani zastavili tri vprašanja: Ali vsaka nova okužba s koronavirusom res povzroči več škode? Ali s cepljenjem ščitimo druge, ali ne? Ali so cepiva proti covidu eksperimentalna? S priznanim imunologom je govoril Iztok Konc.
-
Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje
20/10/2022 Duração: 13minS sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih Cepiva proti covidu še vedno sprožajo številna vprašanja. Tokrat bo nanja odgovoril sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Opozarja, da govoriti o tretjem, četrtek ali petem odmerku nima več smisla. »Gre za jesenski odmerek,« pravi. Dr. Jerala je za Ultrazvok pregledal zadnje študije in podatke o cepivih in covidu. Ta odgovarjajo na vprašanja: Zakaj strokovnjake v Združenih državah Amerike skrbi nova tako imenovana BQ različica koronavirusa? Poživitveni odmerek da ali ne? Kaj pa neželeni učinki po cepljenju? Dr. Jerala bo komentiral tudi nedavno pričanje predstavnice družbe Pfizer v Evropskem parlamentu. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi
-
V krvi najdemo beljakovine, značilne za multiplo sklerozo, alzheimerjevo bolezen ali možgansko kap
13/10/2022 Duração: 14minV Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije Mariborska nevrologinja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan se je specializirala za diagnostiko in zdravljenje multiple skleroze. Njena želja je, da bi našli zdravilo, s katerim bi lahko multiplo sklerozo pozdravili, zdravljenje pa bi imelo kar najmanj stranskih učinkov. Dr. Hojs Fabjan je tudi predavateljica, raziskovalka in predstojnica Klinike za nevrologijo mariborskega Kliničnega centra, ki letos praznuje petdeset let. Na predavanjih, ki so jih pripravili ob častitljivi obletnici, sta sodelovala tudi prof. dr. Paolo Manganotti iz Trsta in prof. dr. Michael Khalil iz Gradca. Oba smo povabili pred mikrofon. Dr. Khalil je poudaril, da zdaj lahko že v krvi najdemo in potrdimo tiste biološke označevalce, ki so značilni za multiplo sklerozo, alzheimerjevo bolezen ali za poškodbo možganov ob možganski kapi. To nam pride zelo prav v vsakdanji klinični praksi.
-
Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna
06/10/2022 Duração: 11minPanična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah Psihiatrinja in predavateljica prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pravi, da je pri zdravljenju panične motnje maksimalno učinkovita kognitivno-vedenjska terapija. V medicinski oddaji Ultrazvok pa predstavi še druge strokovne pristope in oblike pomoči. Pove tudi, kaj se dogaja med paničnim napadom, kaj ga sproži in zakaj gre za tako imenovani lažni alarm. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek je govoril Iztok Konc. Program OMRA: https://www.omra.si/ Program duševnega zdravja: https://www.zadusevnozdravje.si/ Oddaja in podkast Samoumiritev: https://prvi.rtvslo.si/podkast/samoumiritev/
-
Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija
29/09/2022 Duração: 09minDr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte Nekatere bolezni in poškodbe žil lahko več let potekajo tiho in ne povzročajo nobenih težav. Kadar pa je žilna stena preveč poškodovana, se iznenada raztrga in poči. Posledica je huda krvavitev, ki zahteva hitro reakcijo. Pomembna je vsaka minuta! Diagnoza: Anevrizma trebušne aorte. Sogovornik: specialist internist in intenzivist dr. Hugon Možina iz Kliničnega centra v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc.
-
Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask
22/09/2022 Duração: 10minKoronavirus bo še krožil in nas okuževal Še vedno tri ključne besede: cepivo, zdravilo, maska. In slovenski infektolog dr. Andrej Trampuž, zaposlen v največji evropski javni bolnišnici – berlinski Kliniki Charite. Ali nova cepiva proti covidu preprečujejo že sámo okužbo s koronavirusom? Kako učinkovito je zdravilo Paxlovid? Zakaj dr. Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask? »Virus bo še krožil in nas okuževal,« opozarja dr. Trampuž. »Vendar pa je pandemije, kot smo jo živeli zadnji dve leti, konec.« Dr. Trampuža je v Berlin poklical Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž.
-
Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno
15/09/2022 Duração: 12minEpidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem. V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.
-
Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo
08/09/2022 Duração: 12minProgramer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida Kako zelo lahko covid načne zdravje, je na lastni koži izkusil računalniški programer Davor Tavčar iz Škofje Loke. Za njim sta dve leti boja s posledicami covida. Prvič smo ga spoznali pred letom dni – septembra 2021. Takrat je bilo za njim že eno leto življenja z dolgim covidom, eno leto bolniške, eno leto tedenskih terapij na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Njegovo zdravstveno stanje se je boljšalo in življenje se je vračalo v stare tirnice. Na neki točki pa se je okrevanje ustavilo. Covid se ne da. Kaj se dogaja, bo gospod Davor Tavčar povedal v Ultrazvoku. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Davor Tavčar.
-
Nevrolog: Covid so preboleli na nogah, zdaj pa so se začele težave
01/09/2022 Duração: 11minDr. Martin Rakuša o dolgem covidu Analize podatkov kažejo, da ima kar deset odstotkov ljudi po prebolelem covidu še vedno zdravstvene težave. Zgolj statistično gledano torej trpi v Sloveniji za takšnimi ali drugačnimi dolgoročnimi posledicami okužbe z novim koronavirusom približno 100.000 ljudi. Uveljavila sta se dva izraza: dolgi covid ali pa postcovidni sindrom. Glavobol, utrujenost, težave s spominom in koncentracijo, možganska megla. To so najpogostejši nevrološki znaki in simptomi, ki lahko grenijo življenje prizadetih še tedne in mesece po prebolelem covidu. Več v Ultrazvoku nevrolog doc. dr. Martin Rakuša (UKC Maribor) in Iztok Konc. Foto: Martin Rakuša
-
Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost
25/08/2022 Duração: 13minUspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti Profesor psihologije na Univerzi v Parizu Todd Lubart je dobro znan zlasti v strokovnih krogih, v splošni javnosti pa manj. Profesorja vznemirja ustvarjalna moč Alberta Einsteina, Vincenta van Gogha, Marie Curie in Martina Cooperja. Opozarja, da ljudje velikokrat iščemo in ubiramo bližnjice. Iščemo, kako bi lahko naloge opravili s čim manj napora in čim manj energije. To je človeško, to je dejstvo, pravi. »Kar pa ni najboljše, kadar želiš biti ustvarjalen. Težko je z najmanj napora dobiti dobro idejo.« Ali ste vedeli, da lahko z enostavnimi vajami razvijamo svojo ustvarjalnost? Podrobneje v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Pexels/ Pixabay, cc
-
Hugon Možina: Dvajset odstotkov bolnikov z disekcijo aorte umre še preden pridejo v bolnišnico
18/08/2022 Duração: 11minZnačilna je močna bolečina v prsnem košu Nenadna močna bolečina v prsnem košu, ki ne popusti, je vedno znak za alarm. Največkrat gre za srčni infarkt. »Kadar pacienta boli v prsnem košu in ni infarkt, potem pomislimo tudi na poškodbo aorte,« pravi dr. Hugon Možina iz ljubljanskega Kliničnega centra. Med najbolj nevarnimi boleznimi te največje žile, ki vodi kri iz srca v telo, je disekcija aorte. Stena aorte se razsloji in raztrga. O nevarnosti disekcije aorte priča podatek, da dvajset odstotkov pacientov umre še preden pridejo na urgenco. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.
-
Razkrite skrivnosti modrih con – petih krajev, kjer ljudje živijo najdlje
11/08/2022 Duração: 11minRecept za dolgoživost Na svetu živi največ stoletnic na japonskem otoku Okinava, največ stoletnikov pa na italijanski Sardiniji. Ko so raziskovalci iskali odgovor na večno vprašanje, kakšen je recept za dolgo življenje, so prišli do zanimivega spoznanja. Ugotovili so, da je na Zemlji pet krajev, kjer ljudje živijo dlje od povprečja. Ob Okinavi in Siciliji so to še grški otok Ikarija, polotok Nicoya v Kostariki in mesto Loma Linda v Kaliforniji. Ti kraji so znani kot modre cone. Zakaj prebivalci petih modrih con živijo najdlje na svetu? Kaj imajo skupnega, v čem pa se razlikujejo? Kakšen je torej recept za dolgo in zdravo življenje? V Ultrazvoku sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Tanja Pajk Žontar, predavateljica na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Foto: Sloveniji najbližja modra cona je otok Sardinija/ Tommie Hansen/ Flickr, cc
-
Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron
04/08/2022 Duração: 07minKakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje V Sloveniji smo porabili že tri milijone odmerkov cepiva proti covidu. Čeprav omikron še vedno maha z repom svojih različic, pa zanimanje za cepljenje ostaja nizko – na najboljše dni se v zadnjih mesecih cepi nekaj več kot 300 ljudi. Največ jih na cepilno mesto pride po poživitveni odmerek; tiste, ki se zdaj odločijo za prvi odmerek, pa lahko preštejemo na prste rok in nog. Kaj na to pravi stroka? Kakšna so zdaj navodila in priporočila svetovalne skupine? Komu priporočajo cepljenje s četrtim odmerkom? Kdaj bodo na voljo cepiva prilagojena različici omikron? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja imunolog prof. dr. Alojz Ihan. Foto: Zajem zaslona STA
-
Novi primeri opičjih koz v Sloveniji
28/07/2022 Duração: 10minPrevidnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni? Kljub drugačnim pričakovanjem izbruh opičjih koz ne pojenja. Izstopala je sobota. Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi je potrdil prva dva primera pri otrocih. Svetovna zdravstvena organizacija pa je opičje koze v soboto razglasila za grožnjo svetovnemu javnemu zdravstvu. Izven Afrike so se opičje koze razširile že v 74 držav. Število okuženih se približuje številki 20.000. Novi primeri so tudi v Sloveniji. Kaj se dogaja, bo v Ultrazvoku pojasnila zdravnica Andreja Murnik Rauh z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Marko Kolenc, IMI
-
Različica BA.5 se le malo ozira na imunost po cepljenju in tudi po preboleli okužbi z omikronom ali delto
21/07/2022 Duração: 11minMikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije S hitrim naraščanjem števila okužb z novim koronavirusom so se v Sloveniji ponovno podaljšale vrste pred mesti za testiranje na covid. Na testirnih točkah so v ponedeljek, ki je običajno najbolj obremenjen dan v tednu, opravili kar 9.220 PCR in hitrih antigenskih testov. »V vzorcih prevladuje omikron različica BA.5 novega koronavirusa,« pravi mikrobiolog dr. Andrej Steyer z Nacionalnega laboratorija za zdravje. Hkrati pa dr. Steyer že spremlja zelo nalezljivo različico BA.2.75, o kateri že poročajo iz Velike Britanije, Nizozemske in tudi Nemčije. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.
-
Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka
14/07/2022 Duração: 10minPrav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši »Iz 85 odstotkov pade smrtnost pod 10 odstotkov. Ali razumete!? To je največji uspeh našega programa,« ne skriva navdušenja Jürg Hurter, ki vodi švicarski program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. S CT slikanjem oseb iz skupin z najvišjim tveganjem za raka lahko bolezen odkrijejo v zgodnji fazi. Da bi podoben program zaživel pri nas, si želijo tudi slovenske zdravnice in zdravniki. Zadnji podatki, ki jih je v Kliniki na Golniku predstavila onkologinja Urška Janžič, so že zdaj zelo spodbudni. Prav na področju odkrivanja in zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka – to je nedrobnocelični karcinom – je napredek tudi v Sloveniji največji in najhitrejši.