Dogodki In Odmevi

Pri izplačevanju socialnih prejemkov se obetajo spremembe, potem ko je Finančna uprava na podlagi Šutarjevega zakona prejšnji mesec neplačnikom kazni prvič zarubila socialno pomoč. Po novem bodo lahko rubili samo redne socialne prejemke posameznika, ne pa tudi dela socialne pomoči, ki jo dolžnik prejema na primer za vzdrževane družinske člane. To bodo uredili tako, da bo denarna socialna pomoč razdeljena na dve nakazili. Drugi poudarki oddaje: - Pred parlamentom protest dela kmetov, napovedani sestanek z ministrstvom odpovedan. - Začetek posrednih pogajanj Teherana in Washingtona: strani neenotni o okviru pogovorov. - Skakalka Nika Prevc po opravljenem treningu pred začetkom olimpijskih iger z dobrimi občutki.

Vlada je na seji na Koroškem potrdila 135 milijonov evrov za obnovo po poplavah, od česar bo večina namenjena prav omenjeni pokrajini. Po državi medtem še bolj odmeva napovedana omejitev uporabe družbenih omrežij za mlade do 15 let. Svetovalka z ene od mariborskih osnovnih šol Nadja Štumberger je do predloga zadržana, saj pri mladostnikih prepoved le še dodatno vzbudi zanimanje in vodi do iskanja alternativnih načinov dostopa. V oddaji tudi o tem: - Na obisku v Sloveniji tri največje evropske politične skupine - Združene države pred pogajanji z Iranom grozijo z vojaškim posredovanjem - Znan je tekmovalni program 61-tega Borštnikovega srečanja

Ustanovitev urada za izgone migrantov, ki jo je včeraj napovedal opozicijski poslanec Žan Mahnič v primeru vlade pod vodstvom SDS-a, nova varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek vidi skozi prizmo predvolilnega dogajanja. Kot dodaja, je naša država na tem področju vezana na evropski pravni red, izven katerega ne vidi možnosti delovanja. Druge teme: - Nenadzorovane migracije so med Slovenci na prvem mestu zaskrbljenosti zaradi varnostnih vprašanj, drugod v Evropski uniji pa na petem. Državljane povezave sicer najbolj skrbijo konflikti in vojne v bližini. Za končanje tiste v Ukrajini so se njeni, ruski in ameriški predstavniki znova sešli v Abu Dabiju. - Bela hiša in Kremelj, pa tudi Peking, sicer ogrožajo mednarodni red, menijo v človekoljubni organizaciji Human Rights Watch. Demokratične države, ki spoštujejo človekove pravice, zato pozivajo k oblikovanju strateškega zavezništva v boju proti šrijenju avtoritarnega vala. - Čeprav prispevek za dolgotrajno oskrbo že več kot pol leta plačujemo vsi, so z

Po zahtevi za izločitev namestnika predsednika KPK Aleša Kocjana v zadevi Karigador, kateri so v komisiji ugodili, Golobov zagovornik Stojan Zdolšek sedaj zahteva tudi izločitev predsednika KPK Roberta Šumija. Pri tem pa se zastavlja vprašanjem, ali bo komisija sploh lahko odločala o tej zahtevi, saj sta za odločitev potrebna najmanj dva glasova senata. Premier Golob pa je v današnjem pogovoru za naš radio presenetil z izjavo, da je šele na podlagi sodnega zahtevka pridobil dokumente KPK, ki naj bi potrjevali, da ni kršil integritete. V oddaji tudi: - Nov obsežen ruski zračni napad številne Ukrajince znova izpostavil mrazu; Kijev naj bi se medtem z zaveznicami dogovoril o varnostnih zagotovilih po premirju. - Nemčija v odnosu do Združenih držav obrača nov list in cilja na zmanjšanje odvisnosti od Amerike zlasti na tehnološkem in varnostnem področju. - V Štepanjskem naselju v Ljubljani uničeni trije parkomati; župan Janković odgovarja: parkirni red bo ostal.

Državni zbor bo - kot kaže - že jutri odločal o kandidatki za ustavno sodnico Barbari Kresal. Predsednica republike je - kot je znano - v petek umaknila predlog kandidata Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, namesto njega pa znova predlagala Barbaro Kresal. Oglasil se je Keršmanc, ki meni, da bi morali o njegovi kandidaturi z glasovanjem odločati vsi poslanci državnega zbora, saj sam ni odstopil od kandidature. O kandidaturi Kresalove bo še pred sejo državnega zbora odločala Mandatno-volilna komisija. V oddaji tudi o tem: - Iranski predsednik Masud Pezeškian je odredil začetek pogajanj z Združenimi državami o jedrskem programu. - Mednarodna skupnost izrazila zadovoljstvo nad odprtjem mejnega prehoda Rafa med Gazo in Egiptom. - Poslovil se je Prešernov nagrajenec, pesnik, pisatelj in prevajalec Miroslav Košuta.

Izrael je po dveh letih danes poskusno in v omejenem obsegu odprl mejni prehod Rafa med Gazo in Egiptom. Jutri naj bi ga odprli za prebivalce Gaze, vendar samo za pešce, ki bodo potrebovali izraelsko dovoljenje. Vodja palestinske mreže nevladnih organizacij Amdžad Šava je povedal, da še vedno nimajo dovolj informacij glede dovoljenj za prehod meje. Druge teme: - Iranske oblasti svarijo pred širšim regionalnim konfliktom v primeru ameriškega napada na Iran - Ogled vodnjaka Trevi v Rimi odslej plačljiv - Nika Prevc tretja na zadnji tekmi pred olimpijskimi igrami

V UKC Maribor so danes dobili prvega izmed skupno štirih novih obsevalnikov za oddelek za onkologijo, ki bodo nadomestili stara, ki se nenehno kvarita. Nove naprave bodo omogočile kakovostnejše in prijaznejše zdravljenje onkoloških bolnikov. Druge teme: - Odstopilo vodstvo Kluba slovenskih podjetnikov - Ameriški demokrati vladi očitajo objavo le polovice dosjejev v primeru Epstein - Skakalka Nika Prevc druga v Willingenu, čez pol ure začetek moške tekme

Ciril Keršmanc ni več kandidat za ustavnega sodnika. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob umiku njegove kandidature napovedala novo kandidatko, ki naj bi jo koalicija podpirala. Po besedah poslanke Nataše Avšič Bogovič iz Svobode gre za ime, ki je bilo že v igri, in sicer Barbara Kresal. Druge teme: - Moskva in Kijev naj bi se dogovorila za delno zaustavitev zračnih napadov do nedelje, potem ko so številni v ukrajinski prestolnici ostali brez ogrevanja v dneh izjemno nizkih temperatur. Po besedah kremeljskega govorca Dmitrija Peskova je bil pobudnik premirja ameriški predsednik. Kot je dejal, je Donald Trump osebno zaprosil ruskega kolego Putina, da do konca meseca ustavi napade na Kijev in tako pospeši mirovna pogajanja. - Mednarodna skupnost z Belo hišo na čelu je pozdravila premirje v Siriji, ki ga je Damask sklenil s tam delujočimi kurdski borci. Dogovor sledi spopadom med stranema, v katerih je sirska vojska osvojila obsežna območja pod nadzorom kurdskih sil, ki so nekoč obvladovale več kot četrtino dr

Slovenija letos ne bo sprejela migrantov iz bolj obremenjenih članic Evropske unije. Namesto tega je izbrala vplačilo v solidarnostni sklad, njen prispevek bo znašal 1,8 milijona evrov. Druge teme: - Zunanji ministri Unije na zasedanju v Bruslju obravnavajo razmere na več kriznih žariščih, med drugim v Iranu. Zaradi nasilnega zatiranja protestov so proti Teheranu že sprejeli nove sankcije, na mizi je tudi uvrstitev Iranske revolucionarne garde med teroristične organizacije. Pošiljamo jasno sporočilo, zatiranje ljudi ima svojo ceno in zanj boste kaznovani, je dejala prva diplomatka povezave Kaja Kallas. - Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank, v vmesnem poročilu govori o morebitnem nezakonitem financiranju stranke SDS. Omenjeni v poročilu so prepričani, da gre za politični obračun. Predsednica komisije Tamara Vonta poudarja, da gre za posameznike, ki so v času, ki ga preiskuje komisija, dobili neprimerno več denarja kot kadarkoli prej ali pozneje. - Del

Vlada očitno glede samostojnih podjetnikov namerava storiti nov korak nazaj. Potem ko je uvedla 5-letno prepoved vnovičnega vstopa v sistem normiranstva za tiste, ki zaprejo svoj s.p., zdaj razmišlja o odpravi omenjene prepovedi. V gospodarstvu so temu naklonjeni, a dodajajo, da jih je vlada ob sprejemanju prepovedi ignorirala. Drugi poudarki oddaje: Slovenija letos skladno z zavezo Natu povečuje izdatke za obrambo na približno 1,6 milijarde evrov; v znesek spadajo tudi vlaganja v odpornost. Ameriški predsednik Trump napovedal umirjanje razmer v Minnesoti; do vrelišča sta jih pognala uboja dveh ameriških državljanov. Klinika Golnik in ljubljanski klinični center uspešno uvedla dodaten način zdravljenja obstruktivne spalne apneje.

Drugi dan zadnje redne seje v tem mandatu so se poslanci v slabih štirih urah prebili skozi osem zakonskih predlogov. Med drugim so obravnavali pomemben, povsem nov predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki ima tako politično kot široko strokovno podporo. Druge teme: - V Bruslju obsežen prostotrgovinski sporazum z Indijo označili za "mater vseh dogovorov"; tudi v New Delhiju govorijo o zgodovinskem trenutku. - Poskusi za umiritev razmer v Minneapolisu: Trump napovedal odhod nekaterih agentov Službe za priseljevanje in carine. - Pred slovenskimi rokometaši odločilna tekma na evropskem prvenstvu - proti Hrvaški za ohranitev upov na polfinale.

Poslanke in poslanci bodo na zadnji redni seji v tem mandatu, ki se je začela danes, poskušali zapreti nekaj pomembnih kadrovskih vprašanj. Primož Dolenc bo najverjetneje postal novi guverner Banke Slovenije. Prav tako naj bi dobili tri nove ustavne sodnike. Dve tretjini glasov pa za imenovanje na funkcijo varuhinje človekovih pravic potrebuje Simona Drenik Bavdek. Vsi so dobili podporo mandatno-volilne komisije. Tri kandidate za ustavne sodnike in kandidatko za varuhinjo je podprla tudi opozicijska Nova Slovenija. Državni zbor bo o kandidatih glasoval prihodnji teden v torek. Ostali poudarki oddaje: - Bo država dosegla poravnavo s turškim gradbincem na drugem tiru? Ministrstvo zahtevek za 330 milijonov evrov označuje kot neutemeljeno izsiljevanje. - Bančnih in poštnih poslovalnic po državi vse manj in s krajšimi delovnimi časi, posledice čutijo zlasti starejši občani in digitalno slabo pismeni. - Ameriška javnost, tudi s protesti, vse bolj pritiska na vlado predsednika Trumpa, naj Agencija za priseljevanj

V Minneapolisu je pod streli agenta službe za priseljevanje in carine ICE padla še ena žrtev protestov, ki so se v Minnesoti razplamteli v zadnjih tednih oziroma po napotitvi zveznih agentov nad nezakonite priseljence. Protest je bil tokrat usoden za ameriškega državljana, 37-letnega zdravstvenega delavca Alexa Prettija. Tako kot streljanje na mater treh otrok pred 14imi dnevi je tudi ta uboj ujela kamera in tudi tokrat se uradna razlaga dogodka bistveno razlikuje od navedb prič. Drugi poudarki oddaje: - Evropska unija krepi kibernetsko odpornost in nadzor nad dobavitelji, kot sta Huawei in ZTE - Slovenska častnika odpotovala na Grenlandijo. - Smučarska skakalka Nika Prevc znova prepričljivo na vrhu v Sapporu. Skakalci v Oberstdorfu v ubranitev naslova svetovnih prvakov v poletih. Pomembna tekma danes tudi pred rokometaši na evroskem prvenstvu.

V Abu Dabiju se je po treh urah in pol končal drugi krog prvega skupnega srečanja med ukrajinsko, rusko in ameriško delegacijo. Iz ruskega zunanjega ministrstva so sporočili le, da ostajajo odprti za dodatne pogovore; ali so na tokratnem srečanju dosegli kakršen koli napredek, ni znano. Prvo tristransko srečanje pa ni prineslo umiritve razmer na terenu. Kijev in Harkov sta bila znova tarči obežnih ruskih nočnih napadov, od koder poročajo o dveh smrtih in več deset ranjenih. Drugi poudarki oddaje: - Iran v pripravljenosti na ameriški napad, letalske družbe že odpovedujejo polete v državo. - Ob številnih nesoglasjih glede določitve višine minimalne plače se poraja vprašanje, ali bi bilo smiselno spremeniti način dogovarjanja? - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Sapóru. Popoldne v Oberstdorfu na delu še skakalci.

Odpovedi štirih maksilofacialnih kirurgov na ljubljanskem kliničnem centru bodo, kot kaže, obveljale. Današnji sestanek ni bil uspešen, saj razširjeni strokovni kolegij ni pristal na pogoje, ki so jih postavili kirurgi. Generalni direktor Marko Jug je dejal, da so jim ponudili drugačno organizacijo, kar bodo storili znova, težko pa bodo v kratkem zgradili novo maksilofacialno kliniko. Druge teme: - Finančna uprava bo nadaljevala izvršbe na socialno pomoč dolžnikom, saj je prepričana, da za to ne potrebuje predhodne presoje na centrih za socialno delo. Kot uspešne ocenjuje tudi skupne patrulje s policijo, ki jih izvaja od novembra, pravi generalni direktor Fursa Peter Grum. Kot dodaja, so tako nekaterim prekrškarjem zarubili skupno 44 vozil. - Končalo se je zasedanje Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, ki ga je zaznamoval predvsem ameriški predsednik Donald Trump. Prav njegova nepredvidljivost je največja skrb tudi za slovenske gospodarstvenike. Evropa bo uspešna, če stopi skupaj, meni pravnik Miro

Na regijskem obisku vlade v savinjski regiji je minister za delo Luka Mesec sporočil, da je nova višina minimalne plače 1000 evrov neto oziroma 1482 evrov bruto. Ocenjuje, da bodo posledice zvišanja predvsem pozitivne in ne bodo negativno vplivale na gospodarstvo. A prvi odzivi na končno odločitev ministra iz vrst gospodarstva so zelo ostri: »Minister za delo in vlada sta z dvigom minimalne plače zabila žebelj v krsto slovenskega gospodarstva.« Drugi poudarki oddaje: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo namesto Barbare Kresal za ustavnega sodnika predlagala Cirila Keršmanca, Primož Dolenc ima po njenih besedah zadostno podporo za izvolitev na mesto guvernerja Banke Slovenije. - Ustanovljen Odbor za mir kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz, ameriški predsednik napovedal sodelovanje z Združenimi narodi. - V večjem delu celinske Slovenije vremenoslovci za danes in jutri pričakujejo povišane ravni delcev PM10, inštitut za javno zdravje odsvetuje daljše zadrževanje na prostem.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu v nagovoru najprej laskal samemu sebi in ameriškemu gospodarstvu, v Evropo pa usmeril številne ostre puščice, češ da si škoduje z množičnimi migracijami in zelenim prehodom. Ponovil je tudi zahtevo po Grenlandiji. Kot je dejal, ne bo uporabil sile. Po njegovih besedah je vse, kar si želijo, lastništvo Grenlandije v celoti. Drugi poudarki: - Častnika Slovenske vojske bosta ta konec tedna odpotovala na Grenlandijo; tam bosta nekaj dni. - Kaj bi ob ameriških carinskih grožnjah pomenil evropski povračilen ukrep prodaje ameriških dolžniških papirjev? - Zakon o dolgotrajni oskrbi obšel ljudi s posebnimi potrebami, ki si želijo enakopravne obravnave.

V švicarskem kraju Davos se je začelo vsakoletno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma. Udeležuje se ga približno 3 tisoč ljudi iz 130 držav, od tega 65 političnih voditeljev in 850 predstavnikov korporacij. V ospredju je Grenlandija. Ob vse jasneje izraženih ameriških ozemeljskih težnjah po tem otoku je z evropske strani slišati vse več opozoril na spremembe v svetovnem redu. V oddaji tudi o tem: - Finančni ministri Unije: Odziv Bruslja na ameriške ozemeljske težnje mora biti močan in pragmatičen - Komunikacija med pacienti in zdravstvenimi delavci na primarni ravni se bo v prihodnjih mesecih postopno preselila na portal zVem - Nov parkirni režim v Ljubljani še vedno razburja - redarji v Štepanjskem naselju v dveh dneh našteli več kot 100 kršitev

Evropska unija se v zvezi z Grenlandijo ne bo pustila izsiljevati ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, sporočajo iz Bruslja in pripravljajo protiukrepe. Vsakršno popuščanje bi staro celino še bolj podredilo Združenim državam, pravi ekonomist Mojmir Mrak. V oddaji tudi: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar na sprejemu diplomatov posvarila pred razkrojem demokracije in uporabo sile. - Kmetijsko ministrstvo zavrača očitke kmetov, da trgovinski sporazum Unije in Mercosurja vodi v opuščanje dejavnosti. - Španski sindikat strojevodij naj bi opozarjal na poškodovane tire odseka, kjer je v trčenju vlakov sinoči umrlo 39 ljudi.

Evropski voditelji so na nogah, potem ko je ameriški predsednik državam, ki so poslale vojsko na Grenlandijo, zagrozil z uvedbo visokih carin, dokler se Danska ne strinja s prodajo arktičnega otoka. Nemški podkancler Lars Klingbeil je poudaril: Nikomur se ne bomo pustili izsiljevati, potreben je usklajen evropski odgovor. Ciprsko predsedstvo je zaradi ameriških groženj za popoldne sklicalo srečanje stalnih predstavnikov članic Unije. Druge teme: - Trump za stalno članstvo v Odboru za mir v Gazi zahteva za milijardo dolarjev prispevkov - Tragedija v okolici Ptuja, v požaru umrl otrok, še eden se bori za življenje - Domen Prevc do dvojčka zmag v Sapporu, rokometaši na evropskem prvenstvu lovijo napredovanje